Uvoz gnojil v EU upadel za 80 odstotkov, rezerv ni: ogrožena prehranska varnost

Uvoz dušičnih gnojil v EU se je močno zmanjšal, kar predstavlja resno tveganje za stabilnost kmetijske proizvodnje in prehransko varnost, so danes opozorili v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Vlado pozivajo k takojšnjemu ukrepanju, saj slovensko kmetijstvo na tem področju po njihovih besedah nima zadostnih rezerv.

Kot so v sporočilu za javnost navedli v KGZS, je uvoz dušičnih gnojil v EU po uradnih podatkih Evropske komisije januarja dosegel le 179.877 ton, kar predstavlja več kot 80-odstotni medletni upad in padec na manj kot 16 odstotkov običajne ravni. "Gre za nenaden zlom dobavnih tokov, ki predstavlja resno tveganje za stabilnost kmetijske proizvodnje in prehransko varnost," so opozorili.

Uvoz je po njihovih besedah upadel po začetku izvajanja mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM). Maja 2023 sprejeti mehanizem CBAM nalaga izenačitev višine cene izpustov ogljikovega dioksida pri blagu, izdelanem v podjetjih, ki jih pokriva sistem EU za trgovanje z emisijami, s cenami izpustov, ustvarjenih pri izdelavi blaga iz uvoza. V praksi to podjetja, ki uvažajo blago v EU, zavezuje k nakupu tako imenovanih certifikatov CBAM, s katerimi pokrijejo omenjeno razliko v cenah ogljika.

Padec uvoza se že odraža na terenu

Dušična gnojila predstavljajo približno 46 odstotkov celotne porabe gnojil v EU, pri čemer je bilo tradicionalno več kot 30 odstotkov teh količin uvoženih. Tako izrazito zmanjšanje razpoložljivosti se po navedbah KGZS že neposredno odraža na terenu.

Cene gnojil so bile januarja za približno četrtino višje od povprečja leta 2024. Gnojila predstavljajo med 15 in 30 odstotkov vseh vhodnih stroškov kmetijske pridelave, trenutne zaloge gnojil pa pokrivajo le približno 45 do 50 odstotkov potreb za letino 2026, kar ogroža tudi pripravo na leto 2027, so opozorili.

Dodatno zaskrbljenost povzroča dejstvo, da slovenski kmetje uporabo dušičnih gnojil zmanjšujejo že več let. V obdobju med letoma 2021 in 2023 se je poraba dušika občutno znižala, predvsem zaradi visokih cen energentov, rasti stroškov pridelave in negotovosti na trgih, leta 2024 pa se je le rahlo stabilizirala, vendar ostala pod predkriznimi ravnmi.

"To pomeni, da slovensko kmetijstvo v trenutne razmere vstopa brez večjih prilagoditvenih rezerv. Novi padec dostopnosti gnojil zato ne pomeni postopnega prilagajanja praks, temveč realno tveganje za zmanjšanje pridelave hrane in dodatno poslabšanje ekonomskega položaja kmetij," so navedli.

Od vlade pričakujejo jasno javno opredelitev do nastalih razmer ter oceno vpliva na slovensko kmetijstvo. Pričakujejo tudi pobudo Slovenije na ravni EU za začasno zadržanje ali prilagoditev izvajanja CBAM za gnojila, pripravo nacionalnih interventnih ukrepov z možnostjo državnih pomoči ter vzpostavitev krizne koordinacije s predstavniki sektorja za sprotno spremljanje zalog in pravočasno ukrepanje.